ponedeljek, 29. september 2014

Mobilni eko WC za poroko

Naše podjetje je specializirano za poroke v naravi, pod šotorom. Zato želimo ugoditi in olepšati vsak delček takšne poroke. Vremena žal ne moremo, zato pa se vedno potrudimo, da so vse ostale stvari narejene 100%.
Zato smo v lanskem letu poskrbeli za eno črno piko, ki jo je vedno do takrat nosila poroka v naravi - WC. Skoraj vsako nevesto je zmrazilo ob misli, da bo morala na kemični WC. Vsi imamo pri kemičnem wc-ju asociacijo na smrdljive in umazane školjke iz veselic in podobnih dogodkov.
Zato smo se v našem podjetju potrudili in naredili mobilni eko wc. Želimo, da mladoporočenca in svatje uživajo na vsakem koraku njune poroke.
In prav zanimivo je bilo videti na prvi poroki, ko smo ga uporabili. WC je bil ves čas zaseden :) Moški so opustili obiskovanje grmov in dreves. Dekleta pa so se rade volje večkrat odpravile na ta samoten kraj.
Ponosni smo na naš eko wc, ki ima ves potreben inventar: klasično školjko in pisuar, umivalnik s tekočo vodo, luči in ogledalo. Na noč 'prebavi' do 150 svatov. Wc je kot samostojna enota, ki ne potrebuje nobenega priključka na vodovod in kanalizacijo.
Vseeno pa je potrebno upoštevati navodila, ki so zapisana v kabini, ker wc školjka ne prebavlja mokrih robčkov in podobnih stvari.


Mobilni wc si lahko sposodi vsak, ki ga potrebuje za svojo poroko - info@zelimo.si

torek, 23. september 2014

ŽUPNIK

Pred nekaj leti sem diplomirala na teološki fakulteti. Pred tem sem pet let hodila na predavanje skupaj s takratimi bodočimi duhovniki. Bili smo res enkraten letnik. Razumeli smo se, skupaj hodili na izlete in različne, več dnevne semenirje. In takrat sem si vedno rekla, no pa le prihaja nov, svež duh v cerkev. Stare, zatežene duhovnike bodo zamenjali mladi in razumevajoči.
O neumnostih, ki so jih takrat te fantje počeli raje ne bom pisala. A dali so vedeti, da so svobodomisleni, napredni in v času tega stoletja.
Takrat še nisem vedela, kaj bom delala, ko bom 'velika'. Pol leta po diplomi, ko sem začela z organizacijo porok, pa sem bila vesela, da če ne drugače, bom svoje bivše sošolce, srečala na kakšni poroki.
In res. Začeli smo se srečevati na porokah. Če jih ne srečam v živo, pa poslušam različne zgodbice o župnikih na poroki. Dobre, slabe? Razočaranje. Kje so tisti sproščeni in igrivi fantje, ki so dajali vtis, da bo cerkev postala bolj prijazna in bolj dostopna. Nič od tega. Še najbolj me je pozitivno presenetil profesor, ki me je še v tistih časih 5x vrgel na izpitu.
Prvi se je pustil prepričevat, da ju bo poročil, ker gre v tistem času on vedno na dopust. Razumem, da si vsak lahko in sme privoščiti počitnice. Vendar če moraš zato dva dni kasneje odpotovati, mislim, da ne bo konec sveta.
Cvetje strogo prepovedano postaviti na oltarno mizo. Ob lepi razlagi, da je cvetje lepo pripravljeno v vazi, ki ne prepušča vode in da se na mizi ne bo poznalo nič, je vstrajal pri svojem. Aranžma je bil majhen, skromen. Pa sem si mislila, kakšen materialist. Je prt toliko pomemben ali kaj?
Zakaj se morajo v cerkvah peti le pobožne pesmi. Če smo se tam zbrali zaradi ljubezni, mislim, da bi Bog dovolil tudi kakšno drugo spodobno, slovensko pesem na to tematiko. Pevki je strogo prepovedal odpeti katero koli drugo pesem.

Ne rečem, da so vsi taki. A že teh nekaj je preveč. To je le nekaj cvetk mladih duhovnikov, ki mlade odganjajo od cerkvenih vrat, namesto da bi jih privabljali.

In kaj bi župnik, ki v cerkvi dovoli le pobožne pesmi rekel, na ta posnetek. Jaz pravim TOP!



torek, 9. september 2014

EN KUP NAPAK, ki jih ne bi smelo biti

Zadnje čase slišim čudne zgodbe o tem, kako se na porokah stvari zaštrikajo, ker nihče nič ne ve in nihče za nič ne odgovarja, povsod se varčuje, napake pa si sledijo druga za drugo. Ne bom pisala v katerem znanam hotelu se je to dogajalo.
Civilni obred in takoj za tem še cerkveni obred na prelepi lokaciji. Prepričana sem, da sta mladoporočenca odštela kar nekaj cekinov za izbrano lokacijo. Ko je oseba N, ki je tudi sodelovala na tej poroki prišla na samo lokacijo se ji je vse skupaj zdelo nekoliko čudno: matičarja za poročno mizo, na njej pa križ in le dva stola za mladoporočenca. In je povprašala matičarja. Ta sta ji odvrnila, da je tudi njima čudno da je križ na mizi in da ga lahko umakne, da ga bo na mizo postavila, ko bosta ona končala. Razloži jima, da ni zaposlena v hotelu, da le sodeluje pri poroki. In kako to da sta le dva stola? Kaj pa priči, ali stojita zraven? Ko je vse sama uredila, je prišel ženin in se usedel na stol, ker sta tako rekla matičar in pooblaščenec. In osebi N: 'Ali boste kar sedeli?' Njegov odgovor je bil pritrdilen. Nevesto bo pripeljal oče. 'Ja pripeljal jo bo oče VAM in vam jo bo predal. Mogoče bi bilo lepo, da se postavite za stol in jo pričakate.' Aha.
Po končanem civilnem obredu je takoj sledil cerkveni obred. Oseba N je pela in nosila župniku križ. Kako, zakaj?



Kje je prava organizacija. Kako si lahko privoščijo poroko brez poročnega koordinatorja pred obredom. In vsa ta pasivnost matičarjev. Par plača 170 eur, da pridejo na teren in na koncu ženinu ne znajo svetovati, kako naj počaka svojo izbranko.

Jezi me pasivnost in nestrokovnost. Če so v hotelu poroke le tako nekaj za zraven, naj ukinejo to 'panogo' ali pa naj mladoporočencema zagotovijo nepozaben dan!

Sama se zavedam, da je poroka enkrat in prvič v življenju. Stvari se ne sme prepuščati naklučju. Ljudi je potrebno usmeriti in jim povedati kam in kako naj se postavijo, grejo in kaj sledi. Vedno ko se odločata za lokacijo civilnega obreda se pozanimajta, če obred vodi koordinator, drugače ga pripeljita s sabo.





www.zelimo.si
foto: pinterest.com