torek, 27. januar 2015

Kaj imata skupnega avto in poroka?

Imam prijatelja, ki mi je povedal tole zgodbo o svojem prijatelju:
"Moj prijatelj se je lotil velikega projekta. Crknil mu je avto. In ker ga je že pred tem rad kdaj in kdaj malo 'pošrafal' se je odločil, da naslednji avto naredi sam. Prepričan je bil, da mu bodo pri tem pomagali tudi prijatelji. Bil je mnenja, da je to projekt IZZIVA. Zadal si je, da avto naredi v enem letu in se nato z njim družinsko podajo na počitnice, na pot po Evropi.
Najprej si je vzel čas in 'prečesal' splet. Vse možne strani. Začel je pri slovenskih spletnih straneh. Ideje o dizajnu je poiskal na angleških in nemških straneh. Ko je vsaj približno vedel, kako naj se loti dela, je odprl še kitajske strani, da naroči ves material. Vsekakor, je pred tem pregledal še naše trgovine, kako so založene in kam segajo cene. Vendar se je raje odločil za nakup preko spleta, pri kitajcih. In projekt se je začel. Pred začetkom, si je naredil finančno razpredelnico koliko lahko zapravi. Tako je naročil večino stvari preko spleta-pri kitajcu. Finančno se je to zelo dobro izšlo, bolje kot je pričakoval. Kakšno malenkost, da je lahko prej začel z izdelavo, pa je kupil kar v naših trgovinah.
Ta prijatelj se je najprej oglasil pri svojem sodelavcu, ki je imel avto odpad. Tam je vzel nekaj pleha, ki je bil videti čisto OK. To je bila osnova, na kateri je gradil. Dobro mu je šlo. Tudi prijatelji so prišli pomagat. Večere in večere so delali v garaži. Kaj so med tem delala njihove partnerke, niti pomislili niso, ker izziv in zabava, ki so jo imeli, je adrenalin gnala do konca.
Tako so tekli tedni in meseci. In stvar je šla proti koncu. Ko je bilo treba izbrati blago za tapiciranje avtomobila, je s kolegom v trgovino odšla tudi žena. Da sta izbrala vzorec in barvo. Tam sta 'pofotkala' izbrano blago, da sta ga kasneje naročila preko spleta. Tukaj pa se je zataknilo. Naročenega paketa kar ni in ni bilo. Čas do počitnic se je iztekal. Zato sta oba postala malo živčna. Začeli so se tudi očitki. Žena mu je očitala, da njegova ideja o samoizdelavi avtomobila ne bo OK. 'Zakaj raje ne kupiva enega rabljenega ali pa se oglasiva v avto salonu ter nama prodajalec razloži, kakšne možnosti imava za nakup novega avtomobila. Če že vse kupiva novo, če si lahko privoščiva počitnice, zakaj se ne bi pozanimala, če imava lahko nov avto. Tako nama zagotovijo še garancijo in mogoče dobiva še kaj gratis, tako kot moja sodelavka, ki so ji brezplačno vgradili senzorje za parkiranje.'
A na koncu se je zgodba končala dobro. Avto je bil narejen pravočasno. Tudi izgled, presenetljivo lep. Le nekaj je ropotalo, če si se peljal več kot 80km/uro. Zato se je kolega odločil, da avto pred odhodom odpelje še h kolegu od sodelavca, ki ima popoldanski S.P. - servis avtomobilov. Ko je avto pripeljal do njegove garaže, je bil ta čisto navdušen nad njegovim izdelkom. Najprej sta dve uri debatirala, kako mu je uspel tako velik projekt. On kot pol profesionalec, si tega ne bi upal narediti sam. No, ljudje smo si različni. Ko sta odprla havbo, je bilo vse jasno, ni tako kot je videti navzven. Serviser si ni upal preveč popravljati, je le bolj pogledal in svetoval.
No tega serviserja tudi jaz poznam, ker vozim svoj avto k njemu, na manjše servise. Pa je beseda nanesla na ta 'turbo' avto. Seveda mi je čisto tako prijateljsko povedal, da se počitnice verjetno ne bodo izšle, kot si želijo, ker tale avto verjetno, take dolge poti ne bo zmogel.
Nato se s kolegom nekaj časa nisva slišala, odšli so na tako dolgo pričakovane tri tedenske počitnice.
Mislim, da so se vrnili dva dni prej. Niti nisem spraševal zakaj. Pa saj veš, da se tako hitro vse razve. Vsake toliko so imeli probleme z avtom, vreme ni štimalo, na koncu je še hči zbolela,...  Rekel je le, da so še kar užival.
A na koncu je le priznal: 'Nikoli več. Kupil bom nov ali rablje avto in tudi na počitnice gremo samo še z turistično agencijo!!'Previdno sem ga še vprašal koliko je zapravil za izdelavo avta? Ni točno vedel. Ampak vsekakor več, ko če bi kupil rabljenega oz. z vsemi popravili na poti skoraj več, kot če bi kupil novega. Pa še brezskrben bi bil.

To je zgodba mojega prijatelja.
Sama o avtomobilih nimam veliko pojma. Zato vse stvari prepustim strokovnjakom. Tudi kruh zelo redko sama spečem, kljub temu, da ob tem uživam. Obleke si tudi kupim. Ne zapravim veliko, ampak sama se šivanja nikoli  ne lotim. Ker finance ne dopuščajo kakšnih nobel modnih znamk , ostajam pri preprostih, a še vedno lepih oblačilih. Moje geslo je, naj strokovjaki opravijo delo, ki ga najbolj znajo. Seveda plačala bom, drugi bodo za moje delo plačali meni. Pa bodo res? Moja služba je organizatorka porok. Redko kdo ceni moje delo in ve, kaj vse moram postoriti, da je poročni dan brezskrben za mladoporočenca in vse povabljene.

Ne v resnici nimam prijatelja, ki ima prijatelja, ki je sam skonstruiral avto. Imam pa prijatelja, ki ima prijatelja, ki je sam organiziral poroko. In poznam par, ki je izbral fotografa-prijatelja od sodelavca, ki je slikal sestrino poroko. In poznam gospodično, ki je na našem razstavnem prostoru fotografirala vabilo, ki je bilo narejeno po moji dobišliji, v našem poročnem salonu. Sedaj ko ima sliko, bo tako vabilo poiskala na e bayu in ga naročita iz kitajske. In poznam gospodično, ki je spraševala iz kakšnega materiala je unikatna poročna obleka na sosednjem razstavnem prostoru, da bo kupila tako blago in dala narediti obleko. Vem za par, ki je v živilski trgovini kupil balone, da je naredil dekoracijo-srce. In je za rezervo kupil 50 balonov več, če bo kakšen počil. No naknadno sta kupila še dodatnih 100 balov, ker so res pokali. In imam kolegico, ki je bila povabljena na poroko, kjer je mogla strežti penino, tako da je zamudila civilni in cerkveni obred.
O, ja poznam še mnogo ljudi s podobnimi zgodbami.

In nekja dobro vem: nobena prijateljica, prijateljici ne bo priznala, da je bila njena poroka bolj tako-tako. Da ji ni bilo všeč, ker je morala na poroki delati in je za to zamudila vse obrede. Prijateljice si tega ne povejo, ker drugače ne bi bile več prijateljice.

Zakaj ljudje zapravljamo denar za vse živo, nočemo pa za poročni dan, ki je le enkrat v življenju in MORA biti brezskrben, vzeti poročnega organizatorja, profesionalnega poročnega fotografa, oblikovalca vabil, dekoraterja balonov in cvetličarja,...? Že osem let iščem odgovor pa ga ne najdem.

Čudni smo mi Slovenci!!


2 komentarja:

  1. O ja, jaz poznam veliko parov, preveč žal, ki se jim zaplete v odnosih. Zelo zaplete in kar je najhuje. mislijo, da bodo rešili sami... še prijateljem ne povejo kako težko jim je... Zato se zgodi, da kdaj koga, ki je živel v 'idealnem' partnerstvu srečamo na cesti in na vprašanje: Kako sta?, odgovori: A ne veš? Ločena....
    Temu se reče šparanje po slovensko, kaj češ... saj je vseeno, če je na kocu dražje, važno je, da sem nekaj prišparal...

    OdgovoriIzbriši
  2. Ja, zgodba je resnična!! Namreč jaz tudi poznam ljudi, ki znajo sami spečt, al pa bojo pr unmu kateringu pocen torto kupili, ti pa naredi samo figurice, sej bo ista.....
    Poznam pa vseeno tudi dost takih, ki so bili s tistim, kar so sami naredili, povsem zadovoljni, mogoče nimajo istih pričakovanj ali pa jim ni pomembno isto kot drugim...
    Se mi zdi, da je na splošno slovenska mentaliteta takšna, da znamo vse sami naredit, če ne drugače, pa bomo vsaj nekoga preko vez iskali, da bo ceneje. Da prišparamo.

    OdgovoriIzbriši