BUČE in SVEČE

Ko prihajajo prazniki - kakeršni koli, je čutiti umirjenost. Narava se umiri, sedaj se je že lepo obarvala, ljudje postanemo bolj strpni in umirjeni.

Konec tedna je bil zelo uspešen za posel. Ena poroka pod šotorom ter drugi uspešni dogovori za projekte, ki ji izvajamo.
Današnje popoldne bo minilo v rezanju buč in nato obisk nekaterih sorodnikov. Jutri popoldne pa kostanj piknik pri dediju v Ljubljani.
Rožice na grob smo že nesli in svečko tudi že prižgali. vse to smo opravili včeraj zvečer, ko na Žalah ni bilo gužve. J. je z veliki očmi strmel v množico prižganih sveč, a ga je na koncu, kljub vonju pečenega kostanja, ki ga je imel v naročju, premagal spanec - vse do danes zjutraj, ko je bila budilka MAMI že ob 5ih !!!!!
Naš pridni oči pa pospravlja in ureja staro skladišče. Šotor mora na suho, ozvočenje na police, lučke pod strop, kabli na kavlje,...

Uživajmo v noči čarovnic...

NESREČA

Vsak dan se dogajajo manjše ali večje nesreče.

Prav tako smo nesreč navajeni na porkah. Na svoji poroki sem se polila z rdečim vinom. Še danes mi ni jasno, da ko se je vino posušilo, se ni prav nič poznalo (imela sem oranžno svileno krilo).

Navajeni smo strganih oblek, izgubljenih avtomobilskih ključev, strganih najlonk, zlomljenih pet na čevljih, ... Tistega dne je to morda tragično, a čez čas, ko se spominjamo se temu lahko le smejimo.

Ko s strankami sestankujemo, jim vedno svetujemo, naj po civilnem in cerkvenm obredu ne pretiravajo z alkoholom. Svatje morajo iz enega kraja, priti na drugi kraj in bog ne daj, da bi se komu kaj zgodilo.

V naši ponudbi imamo tudi 'taksi' službo ali pa možnost, da avtomobile pustijo pri nas na travniku in jih pridejo iskati naslednji dan.

Še enkrat: POSKRBITE, DA SVATJE PO POROKI NE BODO VOZILI POD VPLIVOM ALKOHOLA!!!

Pred dvemi dnevi sem imela prometno nesrečo - nič hujšega. Vendar ob takih trenutkih pomisliš, ŠE DOBRO DA SE JE KONČALO KOT SE JE.

KOORDINACIJA DNEVA ali jutranje priprave na poroko

Vsako jutro ko se zbudimo, si v glavi nekako skoordiniramo dan: najprej zajterk, služba, malica, služba, banka, trgovina, vrtec, pospravljanje, večerja,...

Tudi pri nas doma zgleda nekako takole.

Kako pa naj bi zgledal poročni dan?

Ko nevesta komaj zatisne oči - zaradi hrupa šrangarjev in živčnosti, se že mora zbuditi in odhiteti na make-up, k frizerju (zajterk ponavadi izpusti zaradi adrenalina, ki tisti dan polni želodec). Nato pa obleka, nakit, podvezica in najbljše prijateljice so že na vratih. Tu je tudi že fotograf in snemalec in tudi cvetje mora že biti pripravljeno.

Kaj pa pri njemu doma?

Ponavi fantje še dolgo v poldne shodijo na okoli v pidžami, češ da niso živčni. Mama mu pripravi obilen zajtrk, ki pa ga z veseljem ponudi svoji priči in prijateljem (NE, res ni živčen). Nato nastopi čas za britje in zopet posedanje naokoli po hiši. Vse poteka v zelooo sproščenem vzdušju.

Ravno pravi čas se še odpravi po svojo bodočo nevesto v strahu, ker ne ve, kaj so mu pripravili njeni vaški prijatelji.

DVA SKLADIŠČA

Petek je bil delaven: najprej delo v pisarni, računi, kuvertiranje novoletnih ponudb. Sledil je sestanek in nato pospravljanje in seljenje opreme v novo skladišče. Sobota je bila tudi bolj ali manj na temo: pospravljaneje. Najprej doma in nato razporejanje opreme - potrošnega materiala, v skladišče po polica. Na koncu dneva je stvar res že zgledala kar spodobno in vsi smo odšli z nasmeškom na ustih.
Tudi nedelja žal ni čas za počitek. T in D. pridno vozita v novo skladišče ter pospravljata tehnično opremo v starem skladišču ter v studiu, jaz pa sem varuška dveh otrok.

Popoldne sledi družinsko druženje, ker ima M. rojstni dan.

Upam da se danes le pokaže kakšen žarek sončka, da se teden toplo zaključi.

DJ

Sem se že vrnila med žive. Res pa da me zebe, kot bi že bila zima in se bom morala nekam ali k nekomu malo pogret.

Danes se vse vrti okoli ponudb za novoletne zabeve in okoli DJ-jev.
Ali imeti na zabavi ali poroki DJ-ja ali bend.
Vsekakor morata biti oba odlična in pripravljena na poroko in ne na veselico ali disco večer.
Sama se bolj nagibam k DJ-ju, ker je izbor glasbe neomejen. Kar si zaželiš to dobiš, hkrti je pesem original in ne ponesrečen ponaredek. Vsekakor pa pri DJ-ju lahko izberaš, česa si na svoji poroki ne želiš poslušati oz. katera zvrst pesmi nima prednosti.
Velikokrat sem bila razočarana nad bendi, ki so več 'počivali' - beri pili, kot igrali. Medtem, pa se je vrtel kar 'nek' CD.
Seveda k dobremu DJ-ju ali bandu spada tudi kakovostno ozvočenje, ki ga na žalost ne zagotavljajo, vsi, ki so na SLO sceni.

Nikakor si ne bi želela, da bi bila zabava ali poroka prepuščena usodi. Zraven nujno spada mlad, duhovit ter iznajdljiv voditelj oziroma animator. Preverznost in pitje v igricah ODPADE! Te časi so mimo: ko so se morali svatje slačiti, piti na eks in podobno. Takrat vsi povabljeni postanejo kadilci in z povešenimi očmi odhitijo na zrak.

Prav tako si ne bi želela, da bi to nalogo zadala kakšnemu prijatelju, ki se je prišel zabavat- sebe in NE ostalih.

Da pa je stvar še bolj pestra, pa kakšen hud lighshow ne uide.

Vse pa je stvar okusa posameznika.

SLABOST

Danes je nad moje življenje zavladalo slabo počutje. Upam da nič hujšega.
Lahko noč!

CIVILNI OBRED

So dnevi, ki so vidno produktivni in dnevi, ko cel dan delaš in na koncu ni nobenega vidnega rezultata. In danes je zame vidno produktiven dan.

Naša nova brošura za sezono porok 2010 je skoraj gotova. Sedaj morajo le še ostali 'pomembni' v podjetju potrditi, če je stvar pripravljena za print.

Med vstavljanjem slik v brošuro sem se spraševala, zakaj so nekateri matični uradi še vedno 'zategnjeni' in ne dovoljujejo civilnega obreda zunaj uradnih prostorov. Letos smo bili zelo žalostni, ko nas je načelnik občine Domžale, ki je odgovoren za poroke, zelo negativno odslovil, češ da obred na prostem - na jasi s potokom in obdanim z gozdom, ni mogoč, ker jasa ni lepa in primerna. Čisto nasprotje je občina Ljubljana. Prijaznost in ustrežljivost na višku. S podpisanimi papirji smo morali zagotoviti: mizo za matičarja, ozvočenje, dekoracijo, slovenski grb, streho v primeru dežja ter pražnje oblečena mladoporočenca. Tako smo izvedli poroko ob Zbiljskem jezeru, na Krimu,...

Tudi občina Kamnik je zelo odprta za želje mladoporočencev. Možen obred na Malem gradu, v Kamniški bistrici in drugje. Res da so nekoli počasni na občini, da dobiš uporabno dovoljenje za uporabo njihovega zemljišča za namen:civilni obred (letos so me klicali na ponedeljek pred soboto, če še rabimo njihovo dovoljenje za civilni obred na Malem gradu), ko pa smo mi morali en mesec po rezervaciji termina posredovati občinsko dovoljenje matičnemu uradu. Vsi smo bili rahlo jezeni, a smo se veliko naučili. Poroka je zato žal potekala na drugi lokaciji.

Tudi še na drugih matičnih uradih smo naleteli na pozitivno razmišljanje glede civilnih obredov izven uradnih prostorov.

Zanimiva je bila ideja dveh bodočih mladoporočencev: SEDMERA JEZERA. Kako se je stvar končala žal ne vem.

Civilni obred v Komendi - Slovenski hram 2009

Poroka na Krimu 2009

Poroka na Gornje radgonskem gradu 2009

Poroka ob Zbiljskem jezeru 2009

BIL JE PONEDELJEK dan za plačevanje

Dan tako hitro mine, da se kar naenkrat zopet znajdem v postelji in ugotovim, da je bil dan prekratek, da bi naredila vse kar sem si zadala. Tudi to, da na koncu dneva, ko se lahko mirno usedem za računalnik napišem svoj blog. Včeraj so bili, za moj izostanek, krivi obiski, ki sem jih bila zelo vesela. Po dolgem poletju smo se spet lahko mirno usedli h klepetu in toplemu čaju. Z. odhaja na študij v Firence - sem kar malce žalostna (šmrkk), pri E. pa nič novega :). Upam da kljub napornim urnikom, ki jih imajo dekleta in Z. odhodu ekipica, ki smo še skupaj iz časa gledališča, ne bo šla v pozabo in ostala le kot spomin.
Včerajšnji ponedeljek je bil en klasičnih ponedeljkov - ko vsi kličejo zaradi neplačanih računov. Eni so prijazni, drugi so razburjeni...mi pa nedolžni, ker smo prav na istem, kot stranke z neplačanimi računi. Tudi mi čakamo plačila - že mesece, pa nič!!! In tudi na telefon se bolj malokrat javijo.

Taki so te ponedljki.

Že pred leti, ko je Z. omenila, da namerava v Firence na študij scenografije,

smo želeli, da ostane doma...

POSLOVNI PROSTOR DOBIVA PODOBO

Tedna je konec, prav tako vikenda. Začelo pa se je resno premikati pri gradbenih delih v našem novem salonu. Stene (knauf) že stojijo, elektrika je napeljana, danes smo kupili ploščice za skladišče in prva vrsta je že položena. Prav vesela sva, da stvari vidno napredujojo. Naslednji vikend naj bi že selili skladišče in upam, da kmalu tudi pisarne.
Vsekakor bo potrebno naši stari pisarni dodati novo mizo ter računalnik, kajti z 1. decembrom dobimo novega zaposlenega. Res da sama kmalu odhajam v porodniško, vendar se mi zdi da se bom še prekmalu vrnila na delovno mesto. Tako bo verjetno naša pisarna imela v kotu postavljeno zibko za najmlajšega člana.
V novem salonu smo tudi že načrtovali igralni kotiček (to je v našem poslu nujno potrebno) in previjalno mizo.


Pred nami je nov teden: malo sončen, mrzu in deževen.
Uživajmo v novih izzivih!

PRIJATELJI

Ko si mlad in hodiš še v šolo imaš vsak dan čas za prijatelje. Čas ko začneš hoditi v službo, postaviš prijatelje nekoliko na stranski tir, da osvojiš ritem delavnika in nato zopet navežeš tesnejše stike z njimi. In ko pride družina ter otroci je najmanj časa za prijatelje.
Zato jih želiš na različne načine vključiti v svoj vsakdanj. In kaj je najslabša varianta povezanosti prijateljev in tebe /mene: da ti pomaga v tvojem lastnem podjetju. Na koncu je še vedno prevladal denar in lubosumje. IN ŽAL MI JE ZA TO! Na ta način sva izgubila že mnogo prijateljev. Ne vem, ali se ne zavedajo da imeti svoje podjetje je kot imeti še enega otroka, ki je vedno v puberteti in ti vedno dela preglavice. Ni minute in ni dneva, ko ne bi mislil nanj, premleval, kako uspešen dan je za tabo ali kako naporno delo te še čaka. Tu je še denar - vsakega delavca plačava bolj pošteno kot sebe, ker se zavedava, da čas za naju še pride. Vendar midva uživava v tem in vedela sva v kaj se spuščava preden sva začela. Če se ne bi pogovorila o tem, da žal vikendov in večerov ne bova preživljala skupaj, bi najin zakon propadel v mesecu.
Krog prijateljev se krči - a morda, to sploh niso bili pravi prijatelji? Morda je sedaj tisti čas, ko gredo ljudje s katerimi se družiš že od malih nog skozi sito, nekateri ostanejo zgoraj in gredo sami svojo pot, tisti ki padejo na dno pa gredo s teboj po poti naprej.

Uživajmo v vikendu sami s seboj ali s prijatelji!!!

DRSALIŠČE V KAMNIKU

Otrok je v postelji, T. dela naš novi poslovni prostor.
Komaj že vsi čakamo, da bomo končno imeli pisarne in salon kot se spodobi za poročno agencijo. Vendar bodimo veseli, da smo vsaj za prvih nekaj let imeli nekje prostor, kjer ni bilo potrebno plačevati najemnine in stroškov. Od zdaj bo to drugače. Naša želja je, da se v začetku leta selimo - juhuuu.

Danes so stekli sestanki za drsališče v Kamniku. Drsališče bo! Otvoritev bo konec novembra. Zdi se mi, da smo komaj pospravili drsališče in pričeli z zgodnjimi spomladanskimi porokami in je leto že naokoli.

Jutri si bom vzela malo prosto dopoldne, popoldne pa morda pride na spored plavanje.

drsališče Kamnik 2008/09

ČOKOLADA POMAGA

So dobri, nasmejani dnevi in so žalostni dnevi, ko bi jokal. Zakaj? Niti sanja se ti ne! In danes je bil točna takšen dan. Vse in vsi ti gredo na živce. Ni ti prav, da te pogledajo, ni ti prav če gredo nevidno mimo tebe. Tudi hrana ti ne gre v slast in tudi spanec ne. Dan, ko bi najraje izginil.
In hvala Bogu, da je takih dnevov malo.
Popoldne pridem v varstvo po našega dečka in ugotovim, da njegovo razpoloženje ni nič boljše kot moje. Negativno energijo potrdi še moja boljša polovica, ko se popoldne vidiva.

Čokoladne palačinke vso situacijo nekoliko osladkale. Še topla kopel in kakšna stran dobre knjige: ROJENA IZ TVOJEGA ŽIVLJENJA.

Jutri je nov dan, ki se bo začel že z zelo zgodnjimi sestanki. In nato zopet delo, ki ga opravljam že nekaj časa in še kar nekaj časa ga bom: priprava brošur in poročnega dnevnika za sezono 2010.

NAMESTO VANADLIZMA RAJE UŽIVAJTE V NARAVI

Če sedite v naslonjaču in premišljujete, da vam nekaj manjka: morda je to topel kakav ali pa ljubljena oseba, ki vas bo ogrela v tem grozno vetrovnem večeru.
Kljub vsemu je pasalo zaužiti B vitamin, kljub temu, da so sončni žarki morali pleplezati dve kapuci.

Danes je moja pisarna samevala in tudi misli so bile na drugem mestu.
Nekega dne po poroki - pri nekaterih tudi prej, pride družina v pravem pomenu: otrok, drugi na poti, domače živali.
Od jutra pa do zgodnjega popoldneva sem čakala na izvide, da so mi potrdili, da je vse pb. In skoraj je bil že čas, da v varstvu poberem svojega skoraj dveletnika. Tako prijetno jesensko vreme nama ni dovolilo, da bi ostala v ulici in se igrala z otroci, vendar sva odhitela v gozd. V malo košarico sva nabirala jesensko listje, želod in storže.

Oči je med tem delal in se spraševal o smislu 'malega' vandalizma.

In naša živalca: pozabili smo ji kupiti hrano, zato so nas zopet rešili sosedje, ki so našemu mucu posodili brikete.

SNEG in KOSTANJ razlog za pozitivno vzušje

Vsak dan prinese kaj novega. Današnji dan je prinesel prvi sneg - Kamniške alpe so tako pravljične. In ko sem se peljala domov, sem se spraševala, zakaj ni nobene nevesete, ki bi ji lako rekli SNEŽNA KRALJICA. Vse mi je bilo hitro jasno, ko sem stopila iz avta. Pri 9 stopinjah me je tako zazeblo, kot bi bili sredi zime.
Danes sem si vzela čas za hitro prelistavanje revij, ki sem si jih kupila na sejmih. Prevzele so me slike poročnih oblek in neveste na drsalkah in v kosmati belih skibucah. Če smo čisto natančni: mnogo deklet tudi pozimi obleče kratko krilo in simpatične hlačne nogavice različni vzorcev in različnega tkanja.

Drugače je za mano še en uspešen sestanek za poroko v naslednjem letu.
In sestanek ter dogovarjanje za nov prostor, kjer bi lahko bile poroke v naravi. Najbolj me je prevzel bajer ob travniku in mali gostilnici, kjer bi bili lahko prav prelepi civilni obredi. Seveda me je zopet prevzela lepota jeseni in cvetoči lokvanji v bajerju.

In nato še skok v naš novi salon, ki se počasi sestavlja kot lego kocke.

Ob vrnitvi domov pa so naju sosedje pozitivno presenetili z kostanjevim piknikom. In dan se je končal ob rdečih oblakih, hladu, ki je vlekel skozi hlačnice, vroč kostanj (nekater so bili za mesojede, drugi za rastlinojede) in dobri družbi. Naš otrok je kostanj mlel kot preša za jabolka.
Skoraj bi se zgodilo, da bi mogli, še na eno porcijo v Domžale.

MIRNA NEDELJA

Verjetno si je težko predstavljati, kako naporne so nedelje, če si organizator-ka porok. Celo soboto od cca 6ih zjutraj, pa vse do nedelje ponoči oz. jutra garamo: zadnji detajli, dekoracija, priprava miz,... In nato sprejem mladoporočencev, s katerimi preživimo celotno svatbo; mi v zakulisju, onedva kot zvezdi večera.
V jutranjih urah se nekateri odpravimo spat, drugi pa pospravljat. Ko se zbudiš v času kosila je utrujenost tako močna, da te spanec premaga nazaj v sanje.

Danes ni bilo nič od tega. Res da je bila jutanja budilka: MAMI, zgodnja (ob 6ih), je bila nedelja resnično leta. Lepo, toplo vreme in vsi trije smo lako bili skupaj. Malo zunaj, kljub vsemu se je popoldanski spanec tudi prilegel in popoldanski družinski obiski.

Ko smo se vračali, nismo mogli mimo pečenega kostanja, kljub temu, da smo se pred tem že najedli sladic. Upam, da bomo kmalu našli čas in se sami odpravili v gozd, se igrat z jesenskim listjem in iskat kostanj. Jesen je resnično lep letni čas - ko nam narava ponuja več, kot lahko sprejemamo: rdeče obarvano nebo, dišečo naravo, slastno grozdje, kostanjeve specialitete, okrasne buče, babice kuhajo marmelado,... in skupaj z naravo se počasi vsi umirjamo.

Še pet dni in spet bo vikend !!!

POROČNI SEJME V ZAGREBU

Včerajšnja pot do Zagreba je bila zopet polna pričakovanj: poročni sejem:)
Skupaj z T., D, in T. smo se v zgodnjem popldnevu odpravili na pot. V dobri uri in še malo smo govorili o poslu, idejah in vsem mogočem, kar bi lahko pripravili kot novosti v novi sezoni porok - a kaj ko je vse povezano z velikimi vsotami denarja - tako z naše strani, kot s strani strank.

Nasvet: kadar se odpraviš na pot v 'neznano', si pred odhodom priskrbi točen naslov in ga vtipkaj v navigacijo. Nekaj časa smo iskali po Zagrebu in tudi hitro našli: ARENA ZAGREB - SEJAM VJENČANJA.

Drugi nasvet: seboj zmeraj vzemi nekaj kun.

Sejem me je zopet presenetil z izvirnostjo poročni prstanov. Predvsem belo zlato, v kombinaciji z rumenim ali rdečim. Prvič sem tudi opazila rumeno zlato, ki je bilo rumeno kot sončnica - simpatičen izgled.
In zopet mnogo oblek: še vedno je moderna črna - nikar se ne zgražajte: bela klasična obleka z črno čipko ali kakšnim drugačnim črnim detajlom. Kratke oblekice v različnih svetli odtenkih: bež, roza,...
In še več fotografov - klasični albumi in malo foto knjig, snemalce, razstavljene limuzine, nekaj res SUPER dekoracij - preproste, jesenske z elementi, ki ji ponuja narava: kostanj, listje, buče, grozdje, res lično predstavljeni cateringi in različne restavracije.
In kar je bilo za nas najbolj zanimivo: poroke pod šotori. Res lepa predstavitev enega od podjetij. Cene pa so kar sorazmerno enake našim. Tam smo dobili veliko navdiha in idej, ki jih bomo poskušali do nove sezone uresničit.
Z T. sva na koncu nakopili polno revij.

Za zdaj bomo končali z obiski poročnih sejmov, kljub temu, da jih bo v zdajšnjem času okoli nas še mnogo. Posvetila se bom prebiranju revij, zbiranju idej, ki bi bile dobrodošle za slovenske mladoporočence in hkrati ugodne.
Seveda pa sedaj ko je konec porok za letošnje leto, je predvsem potrebno veliko nadomestiti zamujenega časa z družinico.

KOLIKO DAMO SLOVENCI ZA POROKO

Angleži začnejo pri 20 000 funtih, naš narod pa že težko preseže 10 000 EUR (seveda to ne velja za vse)

Ko sva se z t. odpravila po sejmu sva videla ogromnooo SUPER stvari. Že vabila so uauu! In kakšne ideje za zahvale za svate: morda le ena od njih - tema poroke so bili metulji, za zahvala pa sta dala modelček za delanje piškotov v obliki metulja. In kaj dajemo slovenci??? FOTOGRAFIJE, KONFETE, in tu se idejni svet konča. Pri angležih in američanih je mnogokrat v navadi da za zahvalo podarijo fotoaparat za enkratno uporabo, na kartončku v katerega je ovit, pišeta njuni imeni in datum - PRAKTIČNO (ja saj vem, da ima danes že vsak svojega digitalca). Všeč so mi tudi njihovi bombončki, čokoladice, ... ki jih namesto konfetov pripravijo v lične paketke za svate ali pa vse to nasujejo na stojala in postavijo na mize za otroke in ostale sladkosnede. Tako pisano vse zgleda.
Tudi pri špalirju in rižu so postali bolj uvidevni: MEHURČKI - mini epruvetke z trojno luknjico za mehurčke ali v obliki mini kozarčov za penino ali v obliki tro nadstropne poročne torte in res zgleda kulsko.
Stojnice z živimi bendi sva preskočila, prav tako fotografe in snemalce. Sem pa opazila, da imajo še vedno ogromno albumov z klasično limanimi fotografijami in manj fotoknjige.
Kratek čas sva se ustavila pred modno pisto - kakšne show!!! Tudi če te ne zanimajo obleke, je nastop manekenk fantastičen, scenarij še bolj.
Na koncu sva prišla v najbolj dišeč in cvetoč predel sejma: cvetličarji. Tu ne bom zgubljala besed, ker slovenci nismo pripravljeni dati toliko denarja za res domiselne aranžmaje. Niso nič posebnega, tudi cvetje v njih ne npr: veliko dalij, zelenja, vrtnic, vendar stvari so ogromne. Izgleda tako enostavno in tako lepo.

V spominu so mi ostali še stojnica z čokoladnim foundijem (to se je tudi pri nas že počasi prijelo), po katerih so tekle bela, črna, roza, modra in druge barve čokolad. Fontane so bile visoke tudi meter in več.

Inovativni so tudi pri izbiri stričkov - njega in nje, za na vrh torte. Npr. po vajini fotografiji naredijo model ženina in neveste (cena od 80 funtov naprej).

Za tiste pa ki vas zanima kako je z oblekami: klasika kot pri nas.

Vesela sem bila tudi mnogih uredništev, ki izdajajo poročne revije. Nakupila sva jih toliko, da sva komaj nesla do hotela. In ker imamo svojo podružnico tudi na Dobrni, so vse mogle biti po dvoje.

Po treh urah je sledil odmor v arabski restavraciji.

Žal slik iz sejma ni, ker je fotografiranje prepovedano.

VRNITEV IZ LONDONA

Prejšnjo soboto smo zaključili s porokami na prostem. Sledil je pregled pretekle sezone in pospravljanje - no, generalno pospravljanje še sledi.

Vse skozi pa me je spremljal duh po pričakovanju londonskega poročnega sejma.

In tudi ta nepričakovani dan je prišel. Želja po nečem novem in drugačnem me je že na vsezgodaj zjutraj predramila. Zajtrk, ki ni bil niti malo podoben klasičnemu angleškemu, razen tousta. Z t. sva se ob 9ih odpravila proti sejmišču. Tam stoji tabla SEJEM DOM- stisnilo me je pri srcu: kajjjj??? Nekaj podobnega se nam je zgodilo, ko smo šli v Trst na poročni sejem in ga ni bilo. Sklepala sva, da ima London veliko sejmišče, zato sva se sprehodila na okoli in moj nasmeh na ustih: INTERNATIONAL WEDDING SHOW. Postavila sva se v vrsto, bila sva kakšna 50 po vrsti (bili sta dve vrsti). Hitro sva ugotovila, da se vrata še niso odprla. Sklepala sva, da se sejem odpre ob 9.30. Hladen londonski veter in oblaki na nebu so naju delali malo nestrpna. Ob 9.30 sva ugotovila da se sejem odpre šele ob 10.00. Za nama se je nabirala kolona mladih in starih-mislim, da toliko ljudi kot jih je tisti dan stalo v vrsti ni na celem poročnem sejmu v Sloveniji v vseh treh dneh. Ko sva stala v koloni in ker naju nihče ni razumel sva lahko malo 'opravljala' angleže. Mnogo deklet je imelo tiste prave zaročne prtsne (rinkica in na njej ogromen štrleč kamen), zanimiv je bil par pred nama, ko je bodoči ženin od 'dolgčasa' igral igrico. Stala sva zraven dveh poročnih avtomobilov ROLLS ROYCA in BENTLEYA - vendar moja prva reakcija (pogled iz slovenskih oči) je bila, da bi se na svojo poroko pripeljala v njihovem dvonadstropnem avtobusu. In sem v naslednjem trenutku takoj pomislila, da se verjetno, če bi se poročila v Ljubljani ne bi želela vozit z trolo. Okoli 10.30 sva le prišla na toplo in v okolje, ki nama je ponujalo polno izzivov. Nekaj časa sva vzhičena stala pred začetno stojnico in se spraševala v katero smer. V DESNO...