BIL JE PONEDELJEK dan za plačevanje

Dan tako hitro mine, da se kar naenkrat zopet znajdem v postelji in ugotovim, da je bil dan prekratek, da bi naredila vse kar sem si zadala. Tudi to, da na koncu dneva, ko se lahko mirno usedem za računalnik napišem svoj blog. Včeraj so bili, za moj izostanek, krivi obiski, ki sem jih bila zelo vesela. Po dolgem poletju smo se spet lahko mirno usedli h klepetu in toplemu čaju. Z. odhaja na študij v Firence - sem kar malce žalostna (šmrkk), pri E. pa nič novega :). Upam da kljub napornim urnikom, ki jih imajo dekleta in Z. odhodu ekipica, ki smo še skupaj iz časa gledališča, ne bo šla v pozabo in ostala le kot spomin.
Včerajšnji ponedeljek je bil en klasičnih ponedeljkov - ko vsi kličejo zaradi neplačanih računov. Eni so prijazni, drugi so razburjeni...mi pa nedolžni, ker smo prav na istem, kot stranke z neplačanimi računi. Tudi mi čakamo plačila - že mesece, pa nič!!! In tudi na telefon se bolj malokrat javijo.

Taki so te ponedljki.

Že pred leti, ko je Z. omenila, da namerava v Firence na študij scenografije,

smo želeli, da ostane doma...