Danes se mladi vse manj odločajo za potrditev zakona pred Bogom.
A kljub temu se še najdejo tisti, ki pravijo, da jim DA pred matičarjem ne pomeni nič in da je tisti pravi izrečeni da, DA v cerkvi. Češ, da je civilni obred tako kratek in neoseben, da ob tem ne čutijo nič. Šele v cervi, pred Bogom dobi njun zakon pravi pomen.
In tudi prisega pred Bogom zahteva nekaj več priprav, kot pred matičarjem.
Za civilni obred potrebujete le osebne dokumente, vsak svojo pričo ter kraj kjer bosta sklenila zakonsko zvezo.
V primeru cerkvenega obreda, pa potrebujeta tudi duhovno pripravo. Opraviti morata šolo Priprava na sveti zakon ter se pred poroko spovedati. Tudi pri izbiri prič, morata biti bolj doslednja, kajti priča mora biti krščena ter prejeti zakrament sv. birme.
Kraj in cerkev lahko mladoporočenca izbereta sama, prav tako duhovnika, ki ju bo poročil. Seveda pa je nekako navada, da se poročita v domači župniji enega od mladoporočencev.
Poleg duhovne priprave, je potrebno pripraviti tudi prostor. Ponavadi se v cerkvi vsi izogibajo balonov, tako da so bolj priporočljive cvetlice, pentlje in svečke.
Vsaka cerkev ima nekoga, ki jo krasi. Zato se najprej pogovorite s to osebo, da ne bi prišlo do dvojne dekoracije ali celo zamer. V primeru, da je na isti dan v cerkvi še kakšna druga poroka poleg vajine, se pogovorita tudi z drugim parom. Tako vaju bo prišlo ceneje, dela bo manj in vsi boste zadovoljni.
V cerkvi velja pregovor: manj je več. Zato nikar ne pretiravajte s cvetjem. Primerna je dekoracija oltarne mize in skromni manjši aranžmaji samega oltarja. Tudi če so okrašene strani klopi izgleda lepo. Morda naredita skozi cerkev špalir iz svečk (čajne svečke naj bodo v večjih kozarčkih, kar bo preprečilo, da bi se kdo opekel ali celo zažgal).
P.S.: aranžma, ki bo na oltarni mizi, lahko preneste na mizo pri civilnem obredu in nato v gostilno za svatbo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar