Pobudo za to mi je dal moj brat, ki pač mora malo provucirati.
NE, ponedeljek ni čas za reciklažo!
Malo daljši spanec se prileže po naporni soboti in delavni nedelji. Ob 9.00 sva bila z T. v salonu, kjer je najprej sledilo pospravljanje: odrezkov papirja, koščkov selotejpa, pecljev in listov rož, praznenje košev, zlaganje belega perila, ki ni bilo porabljeno na sobotnih porokah. Vmes je prišla stranka poravnat račun za poroko. In hitro izdelava enega bannerja. T. je med tem tržil naš poročni portal in sestrin portal. Ura je bila mimogrede 14.00, ko je bil čas za odhod na kosilo.
Takšno je bilo najino dopoldne. Vse od zgodnjih jutranjih ur, pa tudi ostala ekipa želimo.si ni počivala. Sprazniti je bilo treba kombi in tovornjak, ki je pripeljal v nedeljo robo iz Valburge. Sledila je še enkrat pot do Lazarinijevega dvorca, kjer so morali še pospraviti smeti, kline od šotora in nekaj malenkosti.
Po prihodu domov, so se vsi fantje odpravili na naš travnik, kjer so že začeli s postavljanjem šotora za soboto. Ja, padal je dež. Nič zato :(
Po kosilu je še enkrat sledila pot do salona, kjer so prišli plačati tudi drugo sobotno poroko. Med tem, ko sem imela še nekaj časa pa sem izdelala tretino sedežnih redov za eno izmed sobotnih porok.
In nato zopet domov, kjer se je oglasil še B. in prinesel prstane za sobotno poroko.
T. se je še tretjič vrnil v salon na sestanek za poroko za drugo leto.
Ura bo 23.00 in dan se bo počasi zaključil pred TV-jem.
Ja, jaz sem kar čakala in upala, da se boš lotila česa takega, ker je tvoj poklic nadvse zanimiv, posebej pa zato, ker nas ima večina o njem čisto drugačno predstavo, kot se izkaže v resnici:)
OdgovoriIzbriši