Vsak dan prinese kaj novega. Današnji dan je prinesel prvi sneg - Kamniške alpe so tako pravljične. In ko sem se peljala domov, sem se spraševala, zakaj ni nobene nevesete, ki bi ji lako rekli SNEŽNA KRALJICA. Vse mi je bilo hitro jasno, ko sem stopila iz avta. Pri 9 stopinjah me je tako zazeblo, kot bi bili sredi zime.
Danes sem si vzela čas za hitro prelistavanje revij, ki sem si jih kupila na sejmih. Prevzele so me slike poročnih oblek in neveste na drsalkah in v kosmati belih skibucah. Če smo čisto natančni: mnogo deklet tudi pozimi obleče kratko krilo in simpatične hlačne nogavice različni vzorcev in različnega tkanja.
Drugače je za mano še en uspešen sestanek za poroko v naslednjem letu.
In sestanek ter dogovarjanje za nov prostor, kjer bi lahko bile poroke v naravi. Najbolj me je prevzel bajer ob travniku in mali gostilnici, kjer bi bili lahko prav prelepi civilni obredi. Seveda me je zopet prevzela lepota jeseni in cvetoči lokvanji v bajerju.
In nato še skok v naš novi salon, ki se počasi sestavlja kot lego kocke.
Ob vrnitvi domov pa so naju sosedje pozitivno presenetili z kostanjevim piknikom. In dan se je končal ob rdečih oblakih, hladu, ki je vlekel skozi hlačnice, vroč kostanj (nekater so bili za mesojede, drugi za rastlinojede) in dobri družbi. Naš otrok je kostanj mlel kot preša za jabolka.
Skoraj bi se zgodilo, da bi mogli, še na eno porcijo v Domžale.
Danes sem si vzela čas za hitro prelistavanje revij, ki sem si jih kupila na sejmih. Prevzele so me slike poročnih oblek in neveste na drsalkah in v kosmati belih skibucah. Če smo čisto natančni: mnogo deklet tudi pozimi obleče kratko krilo in simpatične hlačne nogavice različni vzorcev in različnega tkanja.
Drugače je za mano še en uspešen sestanek za poroko v naslednjem letu.
In sestanek ter dogovarjanje za nov prostor, kjer bi lahko bile poroke v naravi. Najbolj me je prevzel bajer ob travniku in mali gostilnici, kjer bi bili lahko prav prelepi civilni obredi. Seveda me je zopet prevzela lepota jeseni in cvetoči lokvanji v bajerju.
In nato še skok v naš novi salon, ki se počasi sestavlja kot lego kocke.
Ob vrnitvi domov pa so naju sosedje pozitivno presenetili z kostanjevim piknikom. In dan se je končal ob rdečih oblakih, hladu, ki je vlekel skozi hlačnice, vroč kostanj (nekater so bili za mesojede, drugi za rastlinojede) in dobri družbi. Naš otrok je kostanj mlel kot preša za jabolka.
Skoraj bi se zgodilo, da bi mogli, še na eno porcijo v Domžale.
Ni komentarjev:
Objavite komentar